Da poizkusim tudi jaz…

No, pa začnimo…
Ponedeljek je za mano. Ravno danes sem se menila s sodelavko kako potrošno je kuhati za eno osebo. Veliko lažje je, če sta dva. V bistvu, če dobro razmislim, tudi ko kuham samo zase, nikoli ne naredim ene porcije. In danes sem se zopet lotila zdravega življenja.. Ker večino dneva preživim v pisarni in redkokdaj kaj toplega pojem sem se odločila, da si danes zaslužim nekaj dobrega/toplega za večerjo.. Najprej sledi famozni nakup “fasunge” za cel teden. Seveda je potrebno cel nakup razmišljati kaj od nakupljenega se mi ne bo pokvarilo, če ne zaužijem takoj. Hmmm.. Nikoli ne pojem cele konzerve koruze (hvala bogu, da so iznašli posode za shranjevanje živil). Vendar to pomeni, da v četrtek NIKOLI ne smem odpret nove konzerve, saj za vikend sameva v Ljubljani in od žalosti hrana kar sama splesni (popolnoma jo razumem).. No, da ne zaidem s poti.. Odločila sem se za purana s papriko, sojinimi kalčki, svežim paradižnikom in rižem. Seveda sem ves čas pazila, da ne bom pretiravala z vsemi sestavinami in po nepotrebnem metala hrane stran.. Rezultat moje slabe presoje je… Trenutno ležim v postelji, ker ne morem niti sedet, tako sem se najedla.. Mislim, da sem skuhala za tri odrasle ljudi - ker seveda ne mečem hrane stran, sem tudi pojedla vse tri porcije. Ampak za piko na i sem pa še zmazala sladico.. Za njo je pa zmeraj prostora.. Vsaj pri meni..
In zdej že pol ure ležim v bolečinah na postelji in se previdno obračam.. Nenadni zasuk telesa bi privedel do tega, da se bi kak obrok vrnil na površje..
Nauk vsega tega je??
Vedno jej v dvoje, pa naj bo tistemu drugemu slabo:)…

Welcome to Blog-odeon.com. This is your first post. Edit or delete it, then start blogging!